Če se malo pošalim, sem multipraktik na dveh nogah, že samo zaradi tega, ker sem ženska(haha) – potem sem pa še punca, partnerka, hčerka, nečakinja, vnukinja, sestrična, gospodinja, mama dveh kužkov in ene muce, včasih tudi mojster Miha oz. da ne dolgovezim preveč, samo človek, ki poskuša, se trudi, pade, stoka, se pobere in gre naprej.

Ime mi je Valentina Baznik in to je dovolj, kajti nazivov ne maram, ker verjamem, da človeku malo zameglijo um in dejstvo, kdo on v resnici je in iz kje prihaja, pa tudi kam odhaja. Med tem, ko sem pa na svoje vloge zelo ponosna in neizmerno hvaležna, da jih lahko živim v odnosih, ki jih soustvarjam.

Ime, ki sta mi ga izbrala starša lepo opisuje moje poslanstvo tukaj na zemlji in zato jima bom vedno hvaležna. Ime, ki predstavlja ljubezen, ki je večja od sveta in vesolja skupaj. Ljubezen, ki spaja, združuje in povezuje nebo, zemljo in vse kar je vmes. Moč, ki predstavlja odnos ponižnosti in skromnosti – globine, ki jo lahko daš le, če jo naprej zgradiš v sebi, do sebe in modrost, ki sestavi še tako zapleteno življenjsko sestavljanko.

To kar predstavljamo in to po čem si nas zapomnijo – so občutki, ki jih živimo in delimo. Občutki, ki zapisujejo in shranjujejo. In kaj bi še radi? To je dovolj. To je tisto zaradi česar smo živi. Ne pa zaradi dosežkov, ki pridejo prej ali slej, zaradi posledice tega ali česa drugega. Kajti ti so lahko vredni prav nič, če se ne dotaknejo srca, ki pa je del vseh in vsega.

Čutimo, da se lahko dotikamo skritih kotičkov, ki so bili ranjeni.

Čutimo, da lahko širimo tisto, kar najbolje zdravi.

In čutimo, da lahko zapišemo v globino tisto, kar se nikoli ne pozabi.

To lahko naredi človek. To lahko naredim jaz. In to lahko narediš tudi ti. To je naš edini pravi naziv.

To je tudi tisto kar nas naredi človeka.

Živi,

Z ljubeznijo, V.