KAJ JE ASTROLOGIJA?
Ste se že kdaj vprašali, zakaj živite tako kot živite? Zakaj se vam dogajajo dogodki ali odnosi, v vašem življenju? Česa vas učijo, kaj vam dajejo? Zakaj ste takšni kot ste Oz. kakšni naj bi postali? Kakšne so vaše skrite ali odkrite značilnosti? Kako se razvijate, kaj je namen te vaše skrivnostne poti in vašega razvoja? Zakaj se v vas poraja paleta različnih čustev, želja in potreb? Zakaj v vas živi strah? Kaj vam preslikava in kako vas želi osvoboditi? Ste se že kdaj vprašali, zakaj so vaše šibkosti takšne kot so in kakšni potenciali se skrivajo v teh? Zakaj mogoče stojite na mestu, pa se ne premaknete? Kaj bo potrebno storiti, kater je vaš naslednji korak?
Verjamem, da ste se, ker ste samo človek, ki si kar naprej postavlja vprašanja, na katera pa več ali manj ne spozna tistega odgovora, ki bi se ga dotaknil v sam center njegovega bistva - njegove duše. To hrepenenje tudi marsikatera znanost, ki je priznana kot znanost, ne poteši. Usta so še vedno lačna, oči še vedno ne vidijo, ušesa še vedno ne slišijo tistega, kar si želijo in srce, še vedno ohranja upanje, da bo prišla ta zvezda na zemljo in razsvetlila ta srca, potešila to hrpenenje, ki traja že tisočletja.
Tisto, kar pa se neda fizično prijeti, otipati, okusiti, slišati, videti - pa ima točno to skrivnostno moč. Zanimivo kaj ne? Kot tisti pregovor, ki pravi - noč ima svojo moč in s tem ima takšen učinek tudi astrologija. Vsaj moj osebni pogled nanjo je takšen. Kako? Naj razložim.
Tako kot v temi - ne vidiš, pa veš, da nekaj je, ker se povežeš s svojo energijo, s to vero, ki je v tebi. V temi veliko bolj čutiš in v tej si veliko bolj pozoren, ozaveščen, prisoten, ker v tej v ospredje stopijo čutila, ki prevzamejo krmilo in kot glavno navigacijo upoštevajo ravno intuicijo, ki pa se v tej izostri. Ko je dan in ko oči mislijo, da vse vidijo, ko so čutila preobremenjena z različnimi informacijami, obveznostmi, z vsem ‘brenčanjem’ takšnim in drugačnim - kako bodo pozorna, kako bodo resnično zaznavala to bistvo, energijo, ki nas je ustvarila? No in če s tem povežem astrologijo - ona je tista, ki resnično vidi, čuti in zaznava v temi.
Ko sistem odpove, ona prične delovati. Ona je tista, ki nam pokaže luč, ki nam nastavi ramo za jok, ki nam razsvetli pot in nas navda z upanjem v boljši jutri. Pokaže nam smisel naše bolečine, smisel, ki pa je tukaj, ne - da nas ošibi, okameni, ampak da nas inspirira, da nam preda to moč, če/ko se nam življenje zgodi. Ko sistem odpove in vse kar poznamo, ko smo na robu obupa, izgube, bolečine s katero duša živi leta in leta, je ona tista, ki potolaži, blaži, poboža človeka, mu daje upanje, ga spomni kdo je in zakaj živi - kakšno moč v resnici ima.
Ona je tista, ki odkriva naše različne sloje zavesti, izkušenj na zemlji, odnosov, čustev, zaznavanj, predvsem pa odkriva tisto kar je skrito, naše potenciale in nas na svoj način žene, da prerastemo v nekem trenutku sami sebe, da to odkrivamo in se spoznavamo. Ima moč, da v srca naseli zavedanje, kako čarobni smo, kako smo ustvarjeni iz čarovnije različnih energij, povezanih v celoto, ki se ji reče - človek.
Astrologija je tista, ki kot ogenj prižge iskrico v očeh, kot zemlja ustvari občutek udobja v nelagodju, žejnega človeka odžeja sredi suše in ga z vetrom olajša, ter spodbuja, da se razbremeni vseh bremen, ki si jih je skozi življenje, ki pa je učenje, zavestno ali ne, naložil.
Tukaj je, da prepoznamo smisle, v nesmislih.
Da se udobno namestimo, v neudobju.
In da v širinah lahko iščemo globine.
Objem, V